Električna vozila so vse bolj priljubljena, sončne elektrarne na strehah hiš prav tako. Marsikatero slovensko gospodinjstvo se sprašuje, ali se v letu 2025 splača investirati v lastno sončno elektrarno zato, da bi lahko električni avto polnili z lastno, brezplačno sončno energijo. V nadaljevanju analiziramo povprečne številke za slovensko gospodinjstvo, aktualne stroške in subvencije ter predstavimo primer izračuna prihrankov.

Poraba elektrike: Povprečno slovensko gospodinjstvo je v zadnjih letih porabilo okoli 4.400 kWh električne energije na leto. Ta številka vključuje običajne porabnike (gospodinjski aparati, razsvetljava, ogrevanje ali hlajenje itd.).
Letna kilometrina: Povprečen slovenski voznik letno prevozi okoli 15.000 km, kar bomo uporabili kot tipičen primer za izračune prihrankov.
Poraba električnega avta: Večina običajnih EV porabi približno med 12 in 16 kWh na 100 km, odvisno od modela in načina vožnje. Pri 15.000 km letno je to skupno okoli 2.250 kWh električne energije na leto, ki jo potrebuje vaš električni avtomobil.
Povprečna velikost sončne elektrarne: Za pokritje povprečne porabe 4.400 kWh bi zadostovala že elektrarna moči okoli 4 kW (saj 1 kW sončne elektrarne letno proizvede okoli 1.000–1.100 kWh). Če povprečnemu gospodinjstvu dodamo EV s 15.000 km letno, se letna poraba poveča za okoli 2.250 kWh. Da pokrijemo tudi to porabo, bi skupna potrebna moč sončne elektrarne narasla na okoli 6–7 kW.
Stroški električne energije v letu 2025
Povprečna cena elektrike: Konec leta 2024 je povprečna končna cena električne energije za gospodinjstva znašala približno 0,189 € na kWh (to vključuje vse dajatve in davke). Povprečno gospodinjstvo z 4.400 kWh porabe tako letno plača okoli 830 € za elektriko.
Tržne ponudbe v 2025: Najugodnejši paket na trgu se je spomladi 2025 gibal okrog 0,13 € na kWh, medtem ko so nekateri dražji okoli 0,18–0,20 €. Z novo uredbo o samooskrbi morajo lastniki sončnih elektrarn od 2024 dalje plačevati omrežnino za vso elektriko, ki jo vzamejo iz omrežja. Tega stroška so oproščeni le za energijo, ki jo neposredno porabijo sproti iz svoje elektrarne.
Strošek polnjenja EV iz omrežja: Koliko vas dejansko stane polnjenje električnega vozila? Če električni avto polnimo iz omrežja, plačujemo približno 0,15–0,20 € na kWh. Za 100 km vožnje (recimo 15 kWh) je to približno 2–3 € stroškov. Za 15.000 km letno bi to naneslo med 300 in 450 € na leto za elektriko iz omrežja, kar je že bistveno ceneje od bencinskega avtomobila (pri porabi 6–7 l/100 km in ceni okoli 1,5 €/l bi 15.000 km stalo okoli 1.350 €).
Za 100 km vožnje (recimo 15 kWh) je to približno 2–3 € stroškov [iz omrežja].
Stroški investicije v sončno elektrarno in subvencije

Cena sončne elektrarne: Stroški se trenutno gibljejo okoli 1.000 € na kW inštalirane moči, kar pomeni, da bi 6 kW elektrarna stala približno 6.000 €. V to ceno je vključena vsa oprema in montaža na ključ.
Baterijski hranilnik (opcijsko): Za večjo neodvisnost od omrežja se vedno bolj uveljavljajo hranilniki električne energije. Cena baterij se giblje okrog 500 € na kWh kapacitete. Tipičen domači hranilnik (10 kWh) bi torej stal okoli 5.000 €.
Subvencije za sončne elektrarne: Trenutno (2025) znaša subvencija 675 € na kW inštalirane moči sončne elektrarne, če se hkrati vgradi baterijski hranilnik. To pomeni, da bi za 6 kW sistem z baterijo prejeli kar 4.050 € nepovratnih sredstev. Pogoj za tako subvencijo je, da hkrati investirate v hranilnik.
Zahtevaj 6 brezplačnih ponudb za sončno elektrarnoStrošek na kWh iz sončne elektrarne: Če upoštevamo življenjsko dobo vsaj 25 let, lahko izračunamo približen strošek lastne sončne energije. Recimo, da 1 kW stane 1.000 € in proizvede okoli 1.100 kWh/leto. V 25 letih bo proizvedel okoli 27.500 kWh, kar znese 0,036 €/kWh. Tudi če dodamo stroške vzdrževanja, ostaja lastna elektrika občutno cenejša od omrežne. V praksi so povratne dobe naložb v sončne elektrarne za gospodinjstva v Sloveniji okrog 7–10 let, odvisno od velikosti sistema, porabe in višine subvencije.
Tudi če dodamo stroške vzdrževanja, ostaja lastna elektrika občutno cenejša od omrežne.
Primer izračuna: prihranek pri 15.000 km letno z lastno sončno elektrarno
Kako veliko finančno razliko naredi polnjenje električnega avta z lastno sončno elektrarno v primerjavi s polnjenjem iz omrežja? Spodaj je izračun za povprečnih 15.000 km letno. Privzeli bomo porabo EV 15 kWh/100 km (skupaj 2.250 kWh/leto) in povprečno ceno omrežne elektrike 0,19 €/kWh (z DDV). Za sončno elektrarno domnevamo, da vso potrebno energijo zagotovimo sami (direktno sproti ali preko neto porabe/hranilnika), torej je spremenljivi strošek polnjenja zanemarljiv (po investiciji). Upoštevajmo še, da bo tudi s sončno elektrarno pozimi del energije verjetno treba vzeti iz omrežja – a poleti bo viška, ki ga oddamo ali shranimo. Zaradi enostavnosti predpostavimo letno pokritje 100 % porabe EV iz lastnih virov.
Scenarij polnjenja | Cena elektrike | Letna poraba za EV | Letni strošek polnjenja |
---|---|---|---|
Polnjenje iz omrežja | 0,19 €/kWh | okoli 2.250 kWh | 428 € (na leto) |
Polnjenje iz sončne elektrarne | približno 0 €/kWh (po investiciji) | okoli 2.250 kWh | približno 0 € (na leto) |
Letni prihranek | – | – | približno 430 € |
Iz zgornjega primera vidimo, da lahko povprečno gospodinjstvo prihrani okrog 400–450 € na leto, če energijo za svoj električni avto pridobi iz sončne elektrarne namesto iz omrežja. V desetih letih uporabe EV to pomeni približno 4.000–5.000 € prihrankov, kar praktično pokrije dobršen del investicije v sončno elektrarno (še posebej ob upoštevanju subvencij). Seveda je to poenostavljen izračun – realno bo nekaj energije EV še vedno iz omrežja (npr. pozimi ali ob daljših vožnjah, ko boste polnili na hitrih polnilnicah), a hkrati utegne sončna elektrarna proizvesti več, kot porabi avto, in bo prihranek še večji, ker bo pokrila tudi del ostale porabe hiše.
Prihranek okoli 430 € letno ustreza prihranku okoli 2,9 € na 100 km.
Iz vidika stroškov na prevožen kilometer to pomeni: z omrežno elektriko okoli 2,8 € na 100 km, z lastno sončno pa praktično 0 € (oziroma zanemarljivo, nekaj deset centov, če štejemo amortizacijo). Za primerjavo – 100 km z bencinarjem stane okoli 10–12 € (pri trenutnih cenah goriva). Razlika je očitna.
100 km z bencinarjem stane okoli 10–12 € (pri trenutnih cenah goriva).
Prednosti kombinacije električnega vozila in sončne elektrarne

Uporaba električnega avta in sončne elektrarne prinaša več sinergijskih prednosti:
- Izjemno nizki obratovalni stroški: Kot smo pokazali, se lahko strošek "goriva" za EV praktično izniči. Gospodinjstvo z lastno elektrarno ima zagotovljeno poceni energijo, zato vsak kilometer z EV stane nekajkrat manj kot z vozilom na fosilna goriva.
- Hitrejša povračilna doba investicije: Sončna elektrarna se hitreje povrne, če lahko večino proizvedene energije porabite sami sproti. Polnjenje avtomobila predstavlja velik dodatni porabnik, ki lahko čez dan porabi sončno elektriko. V praksi dodaten EV lahko skrajša povratno dobo elektrarne.
- Energetska neodvisnost: Manjša odvisnost od nihanj cen elektrike in goriva na trgu.
- Ekološke koristi: Močno zmanjšan ogljični odtis prometa - prihranek približno 2,25 tone CO₂ letno.
- Sinergija z novimi tarifami: Lažje prilagajanje časovnim omrežninam, ki spodbujajo porabo izven konic.
Pasti in izzivi
- Visoki začetni stroški: Nakup električnega vozila in investicija v sončno elektrarno obenem predstavljata velik finančni zalogaj. Tudi ob subvencijah lahko začetni skupni strošek preseže 30.000 €. To zahteva skrbno finančno načrtovanje ali najem kreditov.
- Časovna neusklajenost proizvodnje in porabe: Sončna elektrarna proizvaja elektriko predvsem sredi dneva, medtem ko se veliko ljudi z avtom vozi v službo in ga polnijo šele zvečer. Brez hranilnika bo večina energije takrat odšla v omrežje, zvečer pa bo avto vzel elektriko iz omrežja – s tem se izgubi del koristi samooskrbe.
- Sezonska nihanja: Pozimi elektrarna proizvede veliko manj energije kot poleti.
- Tehnične zahteve: Potrebna ustrezna polnilna postaja in morda povečana priključna moč.
- Spremembe predpisov: Pravila na področju samooskrbe se lahko spremenijo.
Nasveti za lastnike električnih vozil (brez elektrarne)
- Analizirajte svojo porabo in stroške: Poglejte, koliko kWh porabite mesečno za polnjenje EV in koliko vas to stane. To bo osnova za izračun, kakšno sončno elektrarno potrebujete in kako hitro se vam investicija povrne.
- Dimenzioniranje sistema: Ker že imate znano porabo EV, lahko k povprečni hišni porabi dodate to številko. Na podlagi skupnih kWh ocenite želeno moč elektrarne. Običajno se splača pokriti čim več letne porabe, a pretirano velik sistem brez baterije ne prinaša dodatne koristi.
- Prilagodite polnilne navade: Tudi brez drage pametne polnilnice lahko veliko naredite sami. Če imate možnost, avto vsaj občasno polnite čez dan doma, ko sonce sije – recimo med vikendom ali če delate od doma.

Nasveti za lastnike sončnih elektrarn (brez EV)
- Preverite svoje proizvodne viške: Oglejte si svoje letne obračune – ali vaša sončna elektrarna letno proizvede več, kot porabite? Električni avto je odličen porabnik, ki lahko te viške smiselno porabi.
- Izkoriščanje lastne energije: Vaša strategija naj bo, da bo električni avto čim več polnjen na lastno elektriko. Morda ste doslej čez dan vklapljali pralni stroj in klimatsko napravo ob soncu – zdaj dodajte še avto.
- Nadgradnja sistema: Če ugotovite, da bo vaša nova skupna poraba (hiša + EV) precej presegala proizvodnjo, razmislite o nadgradnji. Morda se izplača dodati baterijo v sistem ali dodatne panele, še posebej če nameravate nabaviti drugo električno vozilo.
Sončna energija in električni avto - pametna naložba
Za povprečno slovensko gospodinjstvo v letu 2025 je odgovor pritrdilen – kombinacija električnega vozila in lastne sončne elektrarne se finančno in trajnostno vsekakor izplača. Številke kažejo, da lahko z domačo sončno energijo letno prihranite nekaj sto evrov pri gorivu za avto, hkrati pa bistveno znižate svoj ogljični odtis.
Kombinacija električnega vozila in lastne sončne elektrarne se finančno in trajnostno vsekakor izplača.
Priporočila za gospodinjstva: naredite celovit načrt, izkoristite razpoložljive spodbude, prilagodite svoje navade in po potrebi poiščite svetovanje strokovnjakov. Z upoštevanjem teh nasvetov lahko izkoristite vse prednosti ter se izognete morebitnim pastem.