Za lažjo odločitev med dvoslojno in troslojno (morda celo štirislojno) zasteklitvijo pri izbiri novih oken pretehtajmo tri dejavnike:
- Kakšno izolativnost oken želimo? Koliko bomo prihranili pri ogrevanju?
- Ali troslojna okna prepuščajo dovolj svetlobe?
- Kolikšna je razlika v ceni med dvoslojnimi in troslojnimi okni?
Splošna ugotovitev je, da lahko s troslojno zasteklitvijo v primerjavi z dvoslojno pri ogrevanju prihranimo dovolj, da se nekoliko višja investicija splača: povrnila naj bi se v približno 10 – 12 letih.
Kaj pomeni dvo/tro/štiri- slojna zasteklitev?
Dvoslojno okno je sestavljeno iz dveh stekel, troslojno iz treh, štirislojno iz štirih stekel. Vmesni prostor je napolnjen s plinom, bodisi argonom bodisi kriptonom.
Prednosti več stekel sta večja je izolativnost in boljša zaščita pred hrupom. Slabosti pa manj svetlobe in višja cena.
Kako se torej odločiti?
1. Prihranki pri ogrevanju
Za izračun smo uporabili enačbo in podatke iz gradiva za gospodinjstva, ki je nastalo v okviru projekta Energo optimum*.
Za primer smo vzeli enostanovanjsko hišo v Celju s 15 okni, skupna površina stekel je 30 m2. Prevodnostni koeficient za dvoslojna okna je v povprečju 1,2 W/m2K, za troslojna pa 0,7 W/m2K, razlika je torej 0,5 W/m2K. Če upoštevamo še celotno površino oken, temperaturni primanjkljaj (za Celje 3300 K) na dan in kurilno vrednost energenta, ugotovimo, da lahko hipotetično s troslojnimi okni letno prihranimo 118 l kurilnega olja ali 125 m3 zemeljskega plina.
To v evrih pomeni letni prihranek 103 EUR pri kurilnem olju in 81 EUR pri zemeljskem plinu (glede na trenutne cene energentov). Če predpostavljamo, da se bodo energenti še naprej dražili, je ta prihranek dolgoročno lahko še višji.
2. Slabša osvetljenost pri troslojnih oknih
Podatke o prepustnosti svetlobe je mogoče pridobiti na spletnih straneh ponudnikov oken, kjer so opisane tehnične lastnosti posameznih oken. Prepustnost svetlobe pri dvoslojnih oknih je približno 80 %, pri troslojnih pa 70 %, troslojna okna torej prepuščajo 10 % manj svetlobe. Kaj to pomeni v praksi, je najbolje preveriti z ogledom referenčnih objektov. Seveda je veliko odvisno od same lege objekta in velikosti steklenih površin.
3. Cena troslojnih oken
Razlika v ceni med dvoslojnimi in troslojnimi okni (na podlagi prejetih predračunov treh različnih ponudnikov oken) je nekje 22%. To pri hiši s 15 okni pomeni približno 1000 EUR višjo investicijo, če se odločimo za troslojna okna. Iz tega sledi, da se investicija, upoštevajoč prihranek pri ogrevanju, povrne v približno 10 – 12 letih. Ker okna predvidoma vgrajujemo za daljše časovno obdobje (vsaj 15 let), se splača investirati nekoliko več. Dandanes se troslojna okna vse pogosteje vgrajujejo, njihova cena pa pada.
In kakšne so zahteve Ekosklada?
Nepovratna sredstva Ekosklada je trenutno mogoče pridobiti zgolj za nakup in vgradnjo lesenih oken s troslojno zasteklitvijo in toplotno prehodnostjo UW ≤ 1,1 W/m2K ter z energijsko učinkovitim distančnikom s ψ ≤ 0,060 W/mK.
Za konec poudarimo še, da je toliko kot samo steklo pomemben okvir okna. Pri iskanju primernih oken in pridobivanju ponudb je zato ključno vedeti, kakšna je toplotna prehodnost celega okna (steklo + okvir), ne zgolj stekla. Še pomembnejša pri vsem pa je vgradnja oken. Kljub odličnim oknom so lahko toplotne izgube zaradi slabe montaže velike, zato je priporočljivo, da se odločimo za vgradnjo po smernicah RAL.
