Pri starejših objektih so toplotne izgube včasih tako velike, da sama investicija v nov ogrevalni sistem ni smiselna, dokler stavbe vsaj delno energetsko ne saniramo. Investicija v celovito energetsko obnovo doma se lahko povrne že v 12 - 13 letih. 

Kaj pomeni energetska prenova, kako se je lotiti in kakšne prihranke pri ogrevanju prinaša? 

Korak 1: Energetski pregled in načrt sanacije

Najprej je treba ugotoviti, kjer so največje toplotne izgube, kolikšne so in kakšni ukrepi bodo potrebni, da toplotne izgube ustrezno zmanjšamo. Najbolj kritičen je ponavadi toplotni ovoj stavbe (fasada), stara okna oz. zasteklene površine in slabo izolirano ali neizolirano podstrešje. Včasih je potrebna tudi sanacija dimnika in izolacija balkona - balkon namreč predstavlja toplotni most, kjer uhaja toplota.

Energetski pregled stavbe in načrt ukrepov za prenovo opravi projektantsko podjetje, lahko pa se obrnemo tudi na katerega od energetskih svetovalcev mreže ENSVET.

Korak 2: Menjava stavbnega pohištva

Stara okna in vrata so pogosto razlog za velike toplotne izgube objekta. Še bolj kot prava izbira novih oken - ki dandanes večinoma dosegajo visoke izolativne vrednosti, - je pomembna vgradnja oken. Vsi stiki med zidom in okenskim okvirom morajo biti dobro zatesnjeni, vgradnja naj bi potekala po smernicah RAL. Za stavbno pohištvo je mogoče pridobiti sredstva Eko sklada, trenutno se sredstva podeljujejo za nakup in vgradnjo "lesenih oken s toplotno prehodnostjo UW ≤ 1,1 W/m2K, vgrajeno trojno zasteklitvijo in z energijsko učinkovitim distančnikom s ψ ≤ 0,060 W/mK".

Okvirna investicija (enodružinska hiša, 13 kom PVC oken, vključena subvencija Eko sklada): od 5.500 EUR

Korak 3: Toplotna izolacije fasade in podstrešja

Pri debelini izolacije velja splošno pravilo, da ne smemo varčevati, ker je strošek v primerjavi s prihrankom pri ogrevanju zanemarljiv. Zahtevana debelina (če želimo pridobiti sredstva Eko sklada) mora biti takšna, da je razmerje toplotne prevodnosti in debeline manjše oziroma enako 0,25 W/m2K. Če se odločimo za navaden bel stiropor, to pomeni vsaj 17 cm debeline, pri grafitnem stiroporu 13 cm, pri kameni volni (plošče) 14 cm in izolacijskem materialu na osnovi bakelita 8 cm.

Okvirna investicija (vključena subvencija): od 6.000 EUR

Za primerno izolacijo strehe (in pridobitev sredstev Eko sklada) mora biti razmerje med toplotno prevodnostjo in debelino manjše ali enako 0,15 W/m2K. To v praksi pomeni približno 30 cm steklene volne, vsaj 30 cm ekstrudiranega polistirena (stirodura), 25 cm kamene volne ali 25 cm lesnih vlaken.

Okvirna investicija (vključena subvencija): od 2.500 EUR

Korak 4: Menjava ogrevalnega sistema

Šele po energetski obnovi objekta je smiselno razmišljati o novem ogrevalnem sistemu. Pri izbiri ogrevalnega sistema je treba skrbno pretehtati različne možnosti in morebitne omejitve, odločilna dejavnika sta ponavadi cena energenta in višina investicije. Med najučinkovitejše in najbolj ekonomične sisteme sodijo toplotne črpalke in sodobni kotli na lesno biomaso. Za lažjo odločitev smo pripravili primerjavo cen ogrevalnih sistemov.

Okvirna investicija (TČ zrak - voda, vključena subvencija): od 6.000 EUR

Ali se splača?

Ocenjena investicija za energetsko prenovo enodružinske hiše (z vključeno subvencijo Eko sklada): nova okna + nova fasada + izolacija podstrešja + nov ogrevalni sistem = cca 20.000 EUR

Letni prihranek pri ogrevanju (po energetski obnovi ter menjavi peči na olje s toplotno črpalko) = cca 1.600 EUR

Investicija se torej povrne v 12 - 13 letih. Če upoštevamo še okoljski vidik in predpostavljamo, da se bodo energetske obnove v prihodnosti še dodatno finančno spodbujale, energetsko potratne stavbe pa bodo morda obremenjene z okoljskimi taksami, se obnova vsekakor splača!

Za večino lastnikov hiš je celovita energetska obnova prevelik finančni zalogaj, zato se odločajo le za delno obnovo oz. obnova traja kar nekaj let. Zato je še toliko bolj pomembno, da najprej opravimo temeljito analizo, ugotovimo, kje so največje toplotne izgube, in se šele nato lotimo obnove po izdelanem načrtu.