Vse, kar vas zanima o sončnih elektrarnah in solarnih panelih

Zmogljivost oziroma nazivna moč sončne elektrarne, ki se meri v kW, je odvisna predvsem od potreb vašega gospodinjstva po električni energiji. Ta podatek lahko preverite na vaših računih za elektriko. Najbolje je, da se orientirate po letni porabi elektrike. Na primer, povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi na letni ravni za okoli 3500 kWh električne energije, kar pomeni, da potrebujejo sončno elektrarno moči okoli 3 kW (sončna elektrarna z nazivno močjo 1 kW letno proizvede približno 1000 kWh električne energije). Moč fotovoltaike je odvisna tudi od lege in orientacije objekta ter od naklona strehe.

Bolj zmogljive sončne elektrarne potrebujejo večjo površino na strehi za namestitev fotonapetostnih modulov. Za sončno elektrarno z inštalirano močjo 5 kWp boste potrebovali za okoli 35 m2 solarnih panelov na strehi, sončna elektrarna moči 10 kWp pa potrebuje streho površine približno 70 m2.

Solarne panele je potrebno namestiti na streho v določeni legi, naklonu in smeri neba, da bodo lahko maksimalno izkoriščali sončno svetlobo za proizvodnjo električne energije. Idealno je, da so fotovoltaični moduli obrnjeni proti jugu oz. so nameščeni na južno stran strehe v naklonu med 25 in 45 stopinj. Hkrati je pomembno, da so postavljeni na lokaciji, ki ni izpostavljena vetru ter ima kratko povezavo od mesta odjema do hranilnika.

Gradbenega dovoljenja ne potrebujete za sončne elektrarne, ki imajo manjšo nazivno moč od 1 MW. Po zakonu gre za mikro ali male sončne elektrarne, ki so namenjene za samooskrbo enega ali dveh gospodinjstev.

Fotovoltaični module lahko montiramo na vse vrste kritin (pločevina, opečni strešniki, bitumenska folija, itd.) ter na vse vrste streh (eno in dvokapnice, ravne strehe, itd.). Pomembno je paziti le na to, da streha lahko prenese dodatno obtežitev (od 15 do 20 kg/m2).

Da, takšne rešitve ponujajo integrirane sončne elektrarne, kjer fotonapetostni moduli predstavljajo primarno kritino strehe. Integracija panelov v streho je posebej učinkovita rešitev v primeru novogradenj, ali v primeru, če boste zamenjali dotrajano streho. Integrirane sončne elektrarne so priljubljene tudi zato, ker objektu dajejo moderen videz.

Streha vaše hiše ni primerna za namestitev fotovoltaičnih panelov, če leži v senci, ter nima primerne lege proti jugu ali vsaj proti jugovzhodu in jugozahodu. V takem primeru se solarni paneli lahko namestijo na druga mesta, na primer na steno, na tla ali na balkon. Edini pogoj je, da paneli niso preveč oddaljeni od hranilnika toplote.

Da, fotovoltaične module lahko namestite tudi na nadstreške teras, zunanjih parkirišč in podobno. Izvajalec lahko poskrbi tudi za izdelavo in montažo konstrukcije. Pri tem tudi ustrezno poveže module s kabli, ki so skriti v notranjosti konstrukcije.

Namestitev solarnih sledilcev lahko poveča izkoristke sončne svetlobe, tudi do 30%. Tehnologija sledilcev omogoča, da se fotonapetostni paneli samodejno obračajo tja, kjer je največja količina sončne svetlobe. Vgradnja solarnih sledilcev poveča strošek investicije za okoli 20%.

Kombiniranje sončne elektrarne s toplotno črpalko vam omogoča ustvarjanje dodatnih prihrankov pri energetskih stroških. Električno energijo, pridobljeno iz sonca, lahko uporabite za delovanje toplotne črpalke, ki je že tako energetsko bolj varčna od fosilnih goriv.

Počitniške hišice, planinske koče, drugi manjši objekti, kamp vozila in plovila običajno nimajo možnosti dostopa do elektrodistribucijskega omrežja. V ta namen so razvili t.i. otočne sončne elektrarne. Vgrajene imajo akumulatorske baterije, ki zagotavljajo dostop do električne energije tudi ponoči in v času, ko sonce ni dovolj močno. Manjši otočni fotovoltaični sistem na sončen dan omogoča celodnevno napajanje hladilnika, televizorja, računalnika, kuhalnika vode in delovanje dveh ali treh varčnih žarnic.

Izbrani izvajalec bo sončno elektrarno montiral po naslednjih korakih:

1. Namestitev solarnih panelov na streho oziroma na pripravljeno podkonstrukcijo (na balkon, teraso ali tla).
2. Povezava solarnih panelov s cevmi, ki potekajo skozi zračnik do zalogovnikov in druge opreme.
3. Spojitev vseh cevi, raztezne posode, črpalke in drugega materiala v kotlovnici.
4. Montaža krmilnika ter drugih električnih elementov, ki samodejno uravnavajo delovanje sistema.
5. Priklop, zagon in test delovanja celotnega solarnega sistema.

V oblačnih, deževnih in snežnih dneh se proizvodnja sončne energije zmanjša. Sončna elektrarna deluje na okrog 15% zmogljivosti, in se popolnoma ne ustavi, saj še vedno lahko izkorišča difuzno svetlobo. Med sneženjem se sončna proizvodnja ustavi do trenutka, ko snežinke nehajo padati. Sneg na solarnih panelih se nato stopi ali pa zdrsne s panelov.

Sončna elektrarna bo v obdobju močnega sonca oz. visoke osončenosti (med aprilom in koncem septembra) proizvedla višek električne energije, vse viške pa bo v tem času oddajala v elektro omrežje. Pozimi oz. v daljšem obdobju slabega vremena, ko bo elektrarna proizvedla manj električne energije, pa boste lahko koristili električno energijo iz omrežja. Viška ustvarjene električne energije namreč ne morete shranjevati na lastni opremi, zato je tu elektro omrežje, ki uravnava oskrbo z električno energijo tudi v obdobjih, ko je sami ne morete proizvesti dovolj.

Če boste namestili sončno elektrarno, ki je po nazivni moči prilagojena vašim dejanskim potrebam po električni energiji, ne boste ustvarjali tolikšnih viškov energije, da bi jo lahko prodajali. Pri samooskrbnih elektrarnah z ustvarjeno energijo pokrivate lastno porabo, viški proizvedene energije, ki je ne boste porabili, pa se neodplačno prenesejo v last elektro distributerja. Sicer pa se lahko odločite tudi za postavitev večje sončne elektrarne, ki namenjena prodaji električne energije na trgu, za kar morate pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.

Sistem samooskrbe (net-metering) označuje način obračunavanja razlike med energijo, ki jo proizvajate, in med energijo, ki jo oddajate v omrežje. Z neto meritvami se izračuna razlika med oddano in prevzeto električno energijo v obdobju enega leta. Razlika se nato obračuna. Ko boste ustvarjali več energije, kot jo potrebujete, bo sistem energijo oddal v omrežje, kadar pa sončna elektrarna ne bo proizvedla dovolj energije za vaše potrebe, pa boste koristili elektriko iz elektro omrežja.

Po namestitvi sončne elektrarne boste še vedno dobivali račune za električno energijo, vendar na mesečnem računu ne bo obračunana poraba elektrike, temveč le prispevki za priključitev v elektro omrežje. To je strošek obračunske moči OVE in prispevek SPTE. Cena obeh znaša od 15 - 30 €, kar je odvisno od moči varovalk in moči same sončne elektrarne. Poračun elektrike boste dobili konec leta.

Izvajalec lahko nadgradi zmogljivost fotovoltaike, saj je sistem sestavljen iz modularnih enot, ki jih je mogoče dograjevati. To velja samo za mikro sončne elektrarne, pri čemer se proizvodnja električne energije na obstoječem sistemu lahko poveča do določene meje priključne moči. V vsakem primeru pa boste morali urediti spremembo soglasja za priključitev elektrarne v elektro sistem.

Pričakujete lahko, da bo mesečni strošek za elektriko nižji za okoli 75%, kot ste plačevali pred namestitvijo fotovoltaike. Pri tem lahko pričakujete za 40% nižje stroške za ogrevanje ter 60% nižje stroške za segrevanje sanitarne vode.

Pričakovana življenjska doba sončne elektrarne je približno 30 let, in se z napredkom tehnologije nenehno podaljšuje. Življenjsko dobo fotovoltaike podaljšujemo tudi z rednimi vzdrževalnimi deli.

Investicija v sončno elektrarno se običajno povrne v manj kot 10 letih, najpogosteje v 8 letih. Preostalih 20 let pa lahko ustvarjate prihranke na račun brezplačne elektrike. Čas povrnitve investicije je odvisen od vrste financiranja (npr. sredstva iz Eko sklada), nazivne moči elektrarne in od letnih stroškov za odjem električne energije.

Sončna elektrarna začne ustvarjati donose od trenutka, ko se vam povrne investicija v solarni sistem oz. od trenutka, ko boste odplačali celoten strošek nakupa elektrarne. Pomeni, da fotovoltaika ustvarja donose približno 20 let. Če porabite 8000 kWh elektrike na leto, bo sončna elektrarna v 20 letih ustvarila donos oziroma prihranke v višini 25.000 €.

Ob montaži sončne elektrarne bo izvajalec zamenjal merilnik, kateri vam bo omogočal spremljanje različnih parametrov. Na primer, koliko energije je proizvedel sistem, koliko energije ste v zadnjem mesecu porabili v gospodinjstvu, kako učinkoviti so posamezni moduli, itd. Preko nastavitev delovanja sistema boste lahko tudi povečali prihranke. Sodobne tehnologije nudijo brezžično povezovanje, zato do teh podatkov lahko dostopate kar preko mobilne aplikacije.

Garancija je odvisna predvsem od izvajalca del in proizvajalca sestavnih delov. Pri solarnih panelih lahko pričakujete 10 letno garancijo na izdelek ter 20 letno garancijo na delovanje fotovoltaičnega sistema. Slednje zajema garancijo izhodne moči, ki zagotavlja, da bo v 20 letih vsak solarni modul proizvedel približno 85% toliko električne energije kot ob prvi namestitvi. Če solarni panel ne doseže te stopnje, potem vam bodo zamenjali posamezen modul. Proizvajalci dajejo garancijo tudi na druge komponente, kot so optimizatorji in razsmerniki. Izvajalec del pa daje eno ali dvoletno garancijo na montažo elektrarne.

Redno vzdrževanje znatno podaljšuje življenjsko dobo solarnega sistema ter njegovo učinkovitost. Vzdrževanje običajno zajema tedenski daljinski nadzor nad delovanjem sistema ter strokoven fizični pregled elektrarne in vseh njenih komponent na vsake dve leti. Izvajalec, ki bo opravil dobavo in montažo sončne elektrarne, bo poskrbel tudi za vsa nadaljnja vzdrževalna dela in redne servise. Pri ponudniku se pozanimajte, ali je vzdrževanje vključeno v ceno, ki ste jo plačali za celotno investicijo.

Čiščenje sončne elektrarne spada pod redna vzdrževalna dela, ki jih za vas opravlja podjetje, ki je montiralo celoten sistem. Strokovnjaki opravijo čiščenje fotovoltaičnih modulov, na katerih se nabirajo različne nečistoče in prašni delci. Nabiranje nečistoč zmanjšuje proizvodnjo električne energije, zato je čiščenje modulov potrebno opraviti vsako leto.

Kot vsako naložbo večje vrednosti je tudi sončno elektrarno smiselno zavarovati za različne poškodbe, ki nastanejo kot posledica zunanjih vplivov (požar, strele, toča, izliv vode, zemeljski plaz, teža snega, padec drevesa, itd.) Vgrajeno fotovoltaiko lahko zavarujete v sklopu zavarovanja hiše ali v okviru posebnega paketa. Pri zavarovalnici se pozanimajte, kaj vse krije zavarovalna polica. Zavarovanje stane približno 130 € letno za samooskrbno sončno elektrarno za enodružinsko hišo.

V prenosniku solarnega kolektorja se segreva mešanica vode in glikola. Ta nato kroži po ceveh med kolektorji in zalogovnikom vode, ki shranjuje proizvedeno toplo vodo. Da zalogovnik lahko ohranja ustrezno temperaturo sanitarne vode, samodejno vžiga črpalko s pomočjo solarnega regulatorja, ki daje hranilniku kolektorjev signal, da se požene solarni sistem s pridobivanjem toplote iz sončne energije.

Sončni paneli so značilni za solarne elektrarne in delujejo na fotovoltaiko (sončne žarke pretvorijo v električno energijo). Sončni kolektorji pa so prvenstveno namenjeni segrevanju sanitarne vode, delujejo pa tako, da izkoriščajo toploto sončnih žarkov, ki jo po ceveh (voda in glikol) prenašajo do zalogovnika vode.

Pred samo montažo bo izvajalec opravil vse potrebne meritve, da bo lahko ustrezno dimenzioniral sončne kolektorje. Pravilna namestitev kolektorjev zagotavlja optimalne izkoristke sončne energije in s tem tudi višje prihranke. Pri načrtovanju izvajalec upošteva različne dejavnike, kot so vaše potrebe po toploti, kraj in lega objekta, količina sončnega sevanja, velikost polja sprejemnikov, značilnosti objekta, itd. Sicer pa na splošno velja, da se sončni kolektorji namestijo na mesta, ki so obrnjena proti jugu, saj je na tej strani neba na razpolago največ sončnih ur, kar je posebej pomembno v zimskih mesecih.

Če boste želeli tudi ogrevati prostore in ne le sanitarno vodo, boste morali nadgraditi solarni sistem, ki bo preko hranilnika toplote povezan s sistemom ogrevanja. Še vedno boste uporabljali kombiniran zalogovnik, vendar bo izvajalec del moral namestiti vakuumske sončne kolektorje po večji površini, hranilnik toplote pa bo moral imeti večjo prostornino. Izvajalec bo hranilnik povezal s talnim ali radiatorskim ogrevanjem.

Naloga zalogovnika (bojlerja) znotraj solarnega sistema je v tem, da shranjuje viške ustvarjene tople vode za čas, ko sončni kolektorji ne morejo proizvesti dovolj energije za ogrevanje tople vode. Zalogovnik vam omogoča, da boste imeli vedno na voljo toplo vodo za uporabo v gospodinjstvu, ne glede na razpoložljivost sončne energije. V tem primeru bo zalogovnik uporabljal elektriko ali druge vire energije, da bo dogreval vodo in ohranjal njeno temperaturo. Iz tega vidika je pomembno, da investirate v kombinirani zalogovnik, katerega je mogoče povezati z različnimi viri energije. Kot primarni vir energije lahko zalogovnik koristi sončno energijo, kadar pa le-ta ni na voljo, pa uporablja druge vire energije.

Življenjska doba sončnih kolektorjev je odvisna od kakovosti vgrajenih materialov (odpornost solarnega stekla, zatesnjenost ohišja, materiali, itd.), kakovosti izvedbe in montaže sistema ter od same znamke izdelkov. V splošnem velja, da bolj kakovostni sončni kolektorji zdržijo do 25 let.

Da, s subvencijo Eko sklada lahko pokrijete do 20% celotne investicije v namestitev sončnih kolektorjev. Trenutno je v razpisu možnost, da se subvencionira 150€/m2 za ploščate kolektorje in 200€/m2 za vakuumske kolektorje.

Sončni kolektorji lahko dosežejo visoke temperature, tudi preko 230°C, kadar je zelo veliko sonca in nizka poraba sanitarne vode na drugi strani. To se lahko zgodi predvsem v največji poletni vročinski pripeki, ko je sonce zelo močno več dni zapored. Do pregrevanja kolektorjev ne prihaja, saj mora izvajalec zagotoviti določene ukrepe, ki omogočajo, da kolektorji lahko brez škode prenesejo takšne temperaturne obremenitve. To zagotovijo z izbiro ustreznih materialov, varovanjem krogotoka, pravilnim dimenzioniranjem kolektorjev in raztezne posode ter s prilagoditvijo tlaka v sistemu.

Po ceveh ne teče navadna voda, temveč posebna mešanica z glikolom, sredstvom, ki preprečuje zmrzovanje vode v zimskem obdobju. Mešanica omogoča ustrezen prenos toplote tudi pozimi, hkrati pa nudi korozijsko zaščito. Da bi preprečili zmrzovanje in zagotovili korozijsko zaščito je potrebno na vsakih 5 let menjati tekočinsko mešanico. To je še posebej pomembno, če poleti večkrat prihaja do uparjevanja. Izvajalec bo sistem najprej izpral s čisto vodo, ga napolnil z novo mešanico vode in glikola ter nato odzračil napeljavo.

Investicija v nakup solarnega sistema za ogrevanje sanitarne vode se vam bo povrnila v 6 letih. Povrnitev investicije lahko pričakujete še kakšno leto prej, če boste energijo sončnih kolektorjev uporabljali tudi za ogrevanje prostorov, ali pa, če boste na solarni sistem priključili še pralni in pomivalni stroj.