Enostavno in dvostavno knjigovodstvo – katero izbrati in zakaj?
Kaj pomeni enostavno in dvostavno, oziroma dvojno knjigovodstvo in kje se ju uporablja.
Pozdravljeni, iščemo računovodski servis. Hvala, lp.
V priponki je obseg dela. Začetek dela bi bil predvidoma sredina februarja - odhod na porodniški dopust.
Spletna trgovina za prodajo otroških oblačil uvoženih iz tretje države (izven EU).
Pozdravljeni, prosim za ponudbe za računovodstvo. Hvala za ponudbe. Lp.
Pozdravljeni, zaposlitev osebe za dobo treh mesecev in potrebujemo računovodjo za obračun plače. Hvala, lp.
Pozdravljeni, prosim za ponudbo. Hvala, lp.
Spoštovani, sem Klemen Urbanč iz Novega mesta. Sem v fazi ustanavljanja podjetja - dopolnilne dejavnosti. Konec minulega leta sem uspešno zamenjal službo. Glede na to, da imam specifična znanja v informatiki po katerih je potreba, sem razmišljal o tem, da bi odprl s.p. (dopolnilno dejavnost) - programiranje. Glede na to, da delam v podjetju, kjer se tudi razvija programsko opremo, vendar na drug način, to ne bo problem (ta del bom razrešil z njimi), nenazadnje bi določen del naredil tudi za njih. Bistveni del je, da bi s svojim znanjem pokrival tako slovenski trg, kot tudi trg po evropi s svojimi hitrimi programskimi rešitvami. Glede na način dela je ideja v tem, da bi postal normiranec, ki bi bistveno poenostavilo poslovanje. Po uspešni registraciji bi odprl račun na N26 ter to preko portala e-davki tudi prijavil. Vprašanje, ki se poraja in imam nekoliko deljene informacije, pa je: glede na to, da bi bil "normiranec", ki ne bi bil davčni zavezanec, bi to pomenilo, da bi račune v Sloveniji izdajal brez davka. Ravno tako bi pa izdajal račune za moj program v EU (davčnim zavezancem v njihovih državah in ne končnim strankam). To pa se nekoliko spremeni, saj bi moral postati atipični davčni zavezanec. Je to najbolje, da bi se dejansko takoj ob registraciji podjetja registriral tudi za to? Dejansko bi prodal programsko rešitev, storitev šolanja in uvajanja, ki bi se izvedla npr. v Zagrebu pri davčnem zavezancu ali pa na Dunaju. Dodati bi moral spodnjo klavzulo: »DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. čl. ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost; DDV ni obračunan v skladu s 44. členom Direktive Sveta EU //ES – obrnjena davčna obveznost. VAT is not charged according to the Article 44 of the Directive EU //ES – reverse charge (for recipient).« Hkrati bi bil primoran tudi poročati: Poročanje se opravi na naslednji način: vsak mesec se odda DDV-O obrazec, tudi če v tem mesecu ni bilo nobenega izdanega računa v EU (odda se prazen obrazec); za mesec, v katerem so bili izdani računi v EU, se do 20. v mesecu za pretekli mesec odda tudi RP-O rekapitulacijsko poročilo, skupaj z DDV-O obrazcem, v katerega se obvezno vpiše tudi ID številko za DDV kupca iz EU. Zanima me, če je pri tem še kaj posebnega, na kar me niso opozorili? Vsekakor ne bi želel imeti kakšne težave glede tega potem z uradnimi organi. Nekaj računovodskih servisov mi je predlagalo, da naj bom kar klasični zavezanec za DDV, vendar vseeno tega spet ne bo toliko. V primeru, da bi se za začetek dobro razvilo, bi to lahko pomenilo med 5 in 10 EUR / letno (vsaj v začetku), zato sem mnenja, da bi lahko ostal normiranec, nezavezanec za DDV v Sloveniji oz. ta atipični zavezanec za izdajo računov v EU davčnim zavezancem. Ker uporabljam aplikacijo e-davki kot fizična oseba, bi to ostalo tudi v primeru za morebitni S.P. (če do tega pride), ali bi moral zaprositi za kaj dodatnega? Davčne blagajne ne bom potreboval, saj ne bom prejemal gotovine. Glede mesečnih prispevkov ter morebidne dohodnike (na mesečnem ali četrtletnem nivoju) bi se to prikazalo v e-davkih kot nekakšna "položnica"? Kaj bi v konkretno navedenem primeru mi lahko ponudili? Za vašo pomoč in odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem. Za morebitne informacije sem dosegljiv na tem emailu oz. na . Z lepimi pozdravi, Klemen Urbanč