Naj odprem normirani, dejanski ali popoldanski s.p.?

S.p. je kratica, ki označuje podjetnika posameznika, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v sklopu organiziranega podjetja. Fizična oseba z dejavnostjo za ustanovitev podjetja ne potrebuje začetnega kapitala, za svoje obveznosti pa neomejeno odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Znotraj pravnoorganizacijske oblike s.p. poznamo tri različne oblike, kot je normirani, dejanski in popoldanski s.p. Vsaka izmed teh treh oblik ima svoje posebnosti, ki se navezujejo tudi na vodenje poslovnih knjig. V tem članku smo na enem mestu združili pomembne razlike med omejenimi oblikami s.p.-jev.

Če se še odločate med statusom samostojnega podjetnika in ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo, vam bo v pomoč članek Naj odprem s.p. ali d.o.o.?

Glavne razlike med normiranim, dejanskim in popoldanskim s.p.

Oveznosti pri vodenju poslovnih knjig

Normirani s.p. mora med letom voditi evidenco izdanih računov ter register osnovnih sredstev, če jih ima. Če je normiranec zavezanec za DDV, mora poleg knjige izdanih računov voditi tudi knjigo prihodkov (prejetih računov), kar predstavlja podlago za obračunavanje DDV. Po potrebi mora voditi tudi katere druge evidence, na primer za vodenje zalog. Knjigovodstvo je poenostavljeno, saj ni veliko poslovnih dogodkov.

Dejanski s.p.: V primerjavi z normirancem, ki vodi le davčne evidence, je knjigovodstvo pri dejanskem s.p-ju bolj zahtevno. Dejanski s.p. lahko vodi poslovne knjige po enostavnem ali dvostavnem sistemu. Prav tako je povsem običajno, da računovodski servis opravlja različne naloge, ki so del različnih vrst računovodstev (finančno, stroškovno, zbirno, analitično računovodstvo).

Računovodske obveznosti za dejanski s.p. si boste najlažje predstavljali, če preberete besedilo o tem, kaj vse bo za vas opravljal računovodja.

Popoldanski s.p.: Računovodske obveznosti, ki jih ima popoldanski s.p., izvirajo iz tega, ali se podjetnik odloči za dejanski ali normirani sistem obdavčitve. Pomembno je vedeti, da je pravni status popoldanskega s.p.-ja enak pravnemu statusu dejanskega oziroma normiranega s.p.-ja. Zato obveznosti računovodstva bazirajo na sistemu obdavčitve.

Ugotavljanje davčne osnove za izračun davka

Normirani s.p.: Pri normirancih se davčna osnova ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov. Odhodki so zatorej avtomatično določeni. Pomeni, da je na primer na 1000 € prihodkov nastalo za 800 € odhodkov.

Vendar pri obdavčitvi na podlagi normiranih odhodkov obstajajo tudi določene omejitve, saj se za tovrstno ugotavljanje davčne osnove lahko odločijo le zavezanci, ki v prejšnjem davčnem letu (izračuna se za dve leti zapored glede na izkaz poslovnega izida) niso presegli letnega praga prometa oziroma prihodkov v višini 50.000 € oziroma 100.000 €, če so vsaj 5 mesecev zaposlovali vsaj eno osebo, ki je bila obvezno zavarovana za polni delovni čas v skladu s ZPIZ-2.

Dejanski s.p.-ji ugotavljajo davčno osnovo tako, da od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vse davčno priznane stroške. Pri izračunavanju osnove na podlagi dejanskih odhodkov ni nobenih omejitev. Odhodki so dejansko nastali in niso pavšalno določeni kot pri normirancih.

Odhodki pri dejanskih s.p-jih niso pavšalno določeni, temveč so dejansko nastali.

Gleda se vse prihodke in odhodke, na podlagi katerih se izračuna dobiček. Davčna osnova je zatorej dobiček kot razlika med zaslužkom in stroški, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti. Podjetnik pa od dobička plača davek.

Popoldanski s.p.: Ugotavljanje davčne osnove za izračun davka je pri popoldanskih s.p.-jih odvisno od tega, ali podjetnik uporablja obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov ali na podlagi dejanskih odhodkov.

Davčna osnova se ugotavlja enako kot pri polnem normiranem s.p-ju ali pa enako kot pri dejanskem s.p.-ju. Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov veljajo enake omejitve glede prihodkovnega praga, kot smo jih zapisali zgoraj.

Način obdavčitve za plačilo davka

Normirani s.p.: Normiranec je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20% od davčne osnove. Ko govorimo o končnem cedularnem davku, to pomeni, da se le-ta ne všteva v letno odmero dohodnine, podjetnik pa plačuje akontacijo dohodnine na mesečni ravni, če letni znesek presega 400 € oziroma na vsake tri mesece, če je letni znesek nižji od 400 €.

Dejanski s.p.: Samostojni podjetnik je obdavčen po dohodninski lestvici, saj se dohodek vključuje v letno odmero dohodnine. Glede na uvrščenost v dohodninski razred se na podlagi višine dobička obdavči s stopnjo dohodnine (16, 27, 34, 39 in 50 %). V izračunu dohodnine je zapisan znesek za plačilo oziroma znesek za vračilo preveč vplačanih akontacij.

Popoldanski s.p. je obdavčen po dohodninski lestvici v primeru, da ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov kot pri dejanskem s.p.-ju, ali pa je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20 %, če ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov.

Uveljavljanje davčnih olajšav

Normirani s.p.: Normiranci ne morejo uveljavljati davčnih olajšav, da bi s tem lahko znižali davčno osnovo. Davčne osnove prav tako ne morejo znižati z morebitnimi izgubami iz preteklih let.

Dejanski s.p. lahko uveljavlja davčne olajšave in si tako zniža davčno osnovo. To so lahko olajšave za vzdrževane družinske člane, otroke, investicije, donacije, zaposlovanje in drugo. Davčno osnovo si lahko zniža tudi z morebitnimi izgubami iz preteklih let.

Popoldanski s.p.: Podjetnik lahko uveljavlja davčne olajšave, če obračunava davčno osnovo kot dejanski s.p., ne more pa jih uveljavljati, če obračunava davčno osnovo kot normirani s.p.

Obračunavanje in višina prispevkov za socialno varnost

Normirani s.p. in dejanski s.p.: Tako normirani kot dejanski s.p. plačujeta prispevke za socialno varnost po enakem principu. Prispevki se plačujejo od zavarovalne osnove, ki je v prvem koledarskem letu določena v višini minimalne plače, nato (v vsakem naslednjem davčnem letu) pa se zavarovalna osnova izračunava glede na uspešnost poslovanja (dobiček oziroma davčna osnova).

Ker gre za »polni s.p.«, se prispevki obračunajo za polni delovni čas in v celoti. Podjetnik plača pet različnih prispevkov; prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje.

Popoldanski s.p. plačuje prispevke v pavšalnem in precej nižjem znesku, zato ker je podjetnik že zaposlen za polni delovni čas in mu delodajalec plačuje polne prispevke. Podjetnik mora prispevke plačati do 20. v mesecu za pretekli mesec ne glede na to, ali je tisti mesec kaj zaslužil ali ne.

Popoldanski s.p. mora prispevke za socialno varnost plačati, če je kaj zaslužil ali pa ne.

Višina pavšalnih prispevkov se spreminja dvakrat letno. V mesecu januarju se spremeni višina zneska za ZPIZ (prispevek za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni), v mesecu aprilu pa se spremeni višina zneska za ZZZS (prispevek za zdravstveno zavarovanje; poklicne bolezni in poškodbe pri delu).

Je potrebno po zakonu imeti računovodski servis?

Normirani s.p.: Normiranec lahko vodi poslovne knjige sam in po zakonu ni obvezan imeti računovodskega servisa. V vsakem primeru se lahko odloči za računovodske storitve, še posebej, če potrebuje pomoč pri začetnem poslovanju ter želi koristiti svetovalne storitve glede davčnega obračuna.

Dejanski s.p. po zakonu ni obvezan, da mu računovodski servis vodi poslovne knjige, vendar to še ne pomeni, da je to dobra izbira. Računovodski servis je skorajda nujen, če ima podjetje večji obseg poslovanja oziroma različne poslovne dogodke, saj je potrebno obračunati plače, dohodnino, DDV, knjižiti prejete in izdane račune, in mnogo drugega. Prav tako je potrebno oddati letno poročilo. Preverite tudi povprečne cene za računovodske storitve.

Popoldanski s.p.: Podjetniku po zakonu ni potrebno najemati računovodskih storitev, vendar lahko računovodjo potrebuje, če gre za večji obseg dela in tudi v primeru, če se davčna osnova izračunava glede na dejanske odhodke, saj je pri tem potrebno izdelati letno poročilo.

Obveznost za izdelavo in oddajo letnih poročil

Normirani s.p. ni zavezan k oddaji letnih poročil in pojasnil k poslovnemu izidu. Ob koncu davčnega leta samo odda davčni obračun na eDavke, kjer vpiše podatke iz evidence izdanih računov, ki jih zbira med letom. Pomeni, da odda le davčne evidence za davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Dejanski s.p.: Podjetnik je zavezan k oddaji letnega poročila in pojasnil k poslovnemu izidu. Računovodja mora izdelati in oddati letno poročilo (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida) do konca marca za prejšnje poslovno leto.

Popoldanski s.p.: Podjetnik ni zavezan k oddaji letnega poročila, če izbere sistem obdavčitve glede na normirane odhodke. Nasprotno, pa mora oddati letno poročilo, če ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov kot pri dejanskem s.p.-ju.