V Sloveniji je registriranih več kot 23 tisoč društev. Če imate tudi vi registrirano društvo ali pa ga nameravate odpreti, je dobro, da spoznate posebnosti vodenja poslovnih knjig, ki so določene v Zakonu o društvih in Slovenskih računovodskih standardih.
Odgovornost za pravilno knjigovodenje nosi predsednik društva.
Vse knjigovodske naloge lahko za vas opravi računovodja. Odgovornost za pravilno knjigovodenje pa vseeno nosi predsednik društva, zato je pomembno, da pred ustanovitvijo spoznate posebnosti računovodstva za društva.
Člane društva povezuje skupen interes, po zakonu mora ustanovljeno društvo delovati v splošno družbeno korist. Zato se ljudje v društva običajno združujejo na področju gasilstva, turizma, znanosti, sociale, vzgoje in izobraževanja, kulture, športa in humanitarnosti. Pomembno je tudi vedeti, da mora biti delovanje društev javno.
Društvo ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. To pomeni, da ne sme biti ustanovljeno zaradi ustvarjanja finančnega profita/dobička, kot je to značilno za ostale gospodarske družbe (s.p., d.o.o., d.d., itd.).
Ali društvo lahko izvaja pridobitne dejavnosti?
V osnovi so društva nepridobitna, vendar to še ne pomeni, da ne morejo izvajati pridobitnih dejavnosti. Kaj o tem pravijo predpisi?
- Pridobitna dejavnost se lahko izvaja le z razlogom financiranja nepridobitnih dejavnosti. Torej, društvo je lahko pridobitno le v tolikšni meri, da lahko člani opravljajo svoje naloge in izpolnjujejo namen društva (nameni in cilji društva so opredeljeni v temeljnem aktu).
- Presežki prihodkov nad odhodki (dobiček) se ne smejo deliti med člane. Tudi lastniki si ne smejo izplačevati dobička. Dobiček je namenjen za uresničevanje namena in ciljev društva.
- Društva lahko pridobivajo sredstva za svoje delovanje le iz omejenih virov. Viri financiranja pa lahko spadajo med nepridobitne ali pridobitne dejavnosti.
Društvo lahko izvaja pridobitno dejavnost, če z njo financira svojo osnovno dejavnost.
Kaj konkretno spada pod pridobitne in nepridobitne dejavnosti, določa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Iz tega izhajajo tudi posebnosti računovodstva za društva, saj je potrebno zagotoviti ločeno računovodenje za pridobitne in nepridobitne dejavnosti.
Kaj spada med nepridobitne dejavnosti društva?
Nepridobitne dejavnosti so neobdavčene oziroma izvzete iz davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Predstavljajo vir financiranja za društva iz naslova nepridobitnih dejavnosti. Mednje spadajo:
- Članarine: načeloma morajo biti določene v enakih zneskih in trajajo eno leto. Član društva s plačilom članarine podpira delovanje in interes društva, za to pa ne dobi nič v zameno. Članarina ne more pokriti storitve, ki bi jo društvo opravilo za plačnika. V tem primeru bi šlo za naročeno delo, ki je obdavčeno in se šteje v pridobitno dejavnost.
- Donacije: donator mora imeti za izplačilo donacije povsem negospodarski namen. Na primer, da podpre lokalno društvo na področju vzgoje in izobraževanja. To ni predmet obračuna DDV, saj ne gre za plačilo blaga ali storitev. Društvo ni zavezano, da donatorju zagotovi kakršnokoli povračilo.
- Namenska javna sredstva oziroma dotacije: javna sredstva mora društvo porabiti za točno določen namen, ki je opredeljen v pogodbi. Pridobivanje dotacij običajno poteka preko različnih občinskih, državnih in drugih razpisov.
- Sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov: nekatera društva za izvajanje projektov prejemajo sredstva iz državnega proračuna.
- Darila in volila: darovalci (podjetja ali fizične osebe) darujejo sredstva v fizični ali nematerialni obliki.
- Obresti za sredstva na podračunih: obračunajo se obresti za vloge, ki jih imajo društva v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občin.
- Prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov: gre za vse dajatve, ki jih društvo plačuje ZZZS-ju in ZPIZ-u.
Kaj spada med pridobitne dejavnosti društva?
Če društvo prejema sredstva iz naslova pridobitnih dejavnosti, gre za dohodke. V tem delu se društvo izenači z gospodarskimi družbami, ki dejavnost opravljajo na trgu zaradi pridobivanja dobička. Zato so pridobitne dejavnosti obdavčene po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb, društvo pa postane zavezanec za plačilo davka.
Sredstva iz pridobitvenih dejavnosti so obdavčena kot dohodki.
Med pridobitne dejavnosti spadajo:
- Dohodki od prodaje blaga in storitev: na primer, ko društvo svojim članom in tudi nečlanom prodaja spominke ali druge izdelke, ki jih ustvarijo v društvu. V ta dohodek se šteje tudi prodaja hrane in pijače na prireditvah, ki jih organizira društvo.
- Vstopnine za organizirane prireditve: društvo organizira dogodek (večerja, zabava, ples, koncert in druga družabna srečanja), za to pa članom in nečlanom zaračuna določen znesek za udeležbo na dogodku (podobno vstopninam).
- Dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira društvo.
- Dividende in drugi dohodki iz naložb.
- Dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev.
- Bančne obresti in obresti za vezane vloge: bančne obresti, razen tistih na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in drugih članicah Evropske unije. Velja, da se dohodek ne šteje za pridobitno dejavnost, če ima društvo manj kot 1000 evrov obresti za vezane vloge letno.
- Najemnine: ko društvo drugim osebam zaračunava najemnino iz naslova oddajanja svojih poslovnih prostorov ter tudi opreme.
Kaj moram storiti, če društvo opravlja pridobitno dejavnost?
V trenutku, ko društvo opravlja tudi pridobitno dejavnost, mora:
- izvajati dvojno vodenje poslovnih knjig,
- izračunati davčno osnovo in prijaviti dobiček za obračun DDPO (davek od dohodka pravnih oseb),
- se identificirati kot mali davčni zavezanec,
- izdajati davčno potrjene račune, in
- ob oddaji zaključnih poročil izdelati prilogo k izkazu poslovnega izida.
Društvo mora pravilno izkazovati odhodke in prihodke ter ločeno voditi podatke za pridobitno in nepridobitno dejavnost.
1. Dvojno vodenje poslovnih knjig
Društvo mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz naslova opravljanja pridobitne dejavnosti izkazovati in voditi ločeno. V praksi temu rečemo dvojno vodenje računovodstva. Gre za razmejitev med prihodki in odhodki, ki jih društvo ustvari bodisi s pridobitno bodisi z nepridobitno dejavnostjo.
2. Obdavčitev dobička (davek od dohodka pravnih oseb)
Dobiček, ki ga društvo ustvari samo z nepridobitno dejavnostjo, ni obdavčen. To pomeni, da je društvo oproščeno plačila DDPO. Dobiček iz pridobitne dejavnosti pa je obdavčen na enak način kot pri drugih pravnih osebah, katere opravljajo gospodarsko dejavnost. Ravno zato je pomembno, da se vodijo ločene poslovne knjige, saj je en del dobička lahko obdavčen, drugi del pa ni obdavčen.
Računovodja mora izračunati davčno osnovo, ki je podlaga za davčni obračun, ki ga mora oddati do 31. marca za preteklo davčno obdobje, davek na dobiček pa je potrebno plačati v 30 dneh po oddaji obračuna.
3. Identifikacija za namene DDV (mali davčni zavezanec)
Če društvo iz naslova pridobitne dejavnosti preseže skupni obdavčeni promet v višini 50 tisoč evrov v zadnjih 12 mesecih, se mora identificirati za namene DDV in s tem postane mali davčni zavezanec, kar pomeni, da je društvo za svoje dejavnosti oproščeno obračunavanja DDV po ZDDV-1 v 42. členu zakona. Računovodja mora vsak mesec ali na tri mesece pripraviti DDV-O obračun, ga oddati na FURS in izračunati obveznost obračuna za plačilo.
4. Izdajanje davčno potrjenih računov
Društvo mora izdajati davčno potrjene račune oziroma mora imeti davčno blagajno, če s svojo pridobitno dejavnostjo preseže 50 tisoč evrov prometa, ali pa če izdaja račune davčnim zavezancem. V vsakem primeru pa gre za to, da so računi plačani z gotovino, kreditno in plačilno kartico.
5. Izdelava priloge k izkazu poslovnega izida
V primeru, da je društvo v obračunskem obdobju opravljalo tudi pridobitno dejavnost, mora računovodja pri oddaji zaključnih poročil, poleg bilance stanja in izkaza poslovnega izida, izdelati in oddati še prilogo k izkazu poslovnega izida. Končna poročila pa morajo biti javno objavljena.
V prilogi morajo biti razkriti vsi zneski, ki jih je društvo ustvarilo iz naslova pridobitne dejavnosti. Pri tem pa je pomembno, da društvo predhodno sprejme sodila za razmejitev stroškov, ki izhajajo bodisi iz pridobitne bodisi iz nepridobitne dejavnosti.
Oglejte si, koliko stane izdelava letnega poročila za društva.
Naj za društvo uporabljam enostavno ali dvostavno knjigovodstvo?
Glede na Zakon o društvih imate možnost, da se sami odločite, ali boste vodili poslovne knjige po enostavnem ali dvostavnem sistemu. Kot to velja za vse ostale pravne osebe, boste avtomatično zapadli v obveznost vodenja dvostavnega knjigovodstva, če presegate dva kriterija. Preberite več o kriterijih in razlikah med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom.
Sicer pa velja, da se za društva pri knjigovodenju uporablja enak kontni načrt kot za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, zavode, neprofitne organizacije ter invalidske organizacije. Hkrati društva lahko koristijo vseh pet vrst računovodstev.
Ali imajo društva lahko zaposlene?
V društvu so ljudje lahko zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, podjemne in avtorske pogodbe, študentske napotnice ali pa na podlagi prostovoljnega dela in razpisanih javnih del. Pri zaposlovanju veljajo enaki predpisi kot pri ostalih pravnih osebah, sklicujoč se na Zakon o delovnih razmerjih. Računovodja na enak način obračuna plače in druge osebne prejemke ter plača prispevke, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Oglejte si cene računovodskih storitev za društva.
