Kot podjetnik imate na začetku poslovne poti možnost, da se prostovoljno vključite v DDV sistem, ali pa ostanete nezavezanec. Ob določenih pogojih, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, pa te izbire ne boste imeli. V vsakem primeru gre za pomembno odločitev, ki vpliva na vaše poslovanje.
Kdaj je vključitev v sistem DDV prostovoljna?
Če predvidevate, da v prvih letih poslovanja ne boste presegli prometa v višini 50.000 €, se lahko sami odločite, ali se boste identificirali za namene DDV in posledično obračunavali DDV od prodaje.
Ta status imenujemo »mali davčni zavezanec«, kar označuje nezavezanca za obračun davka na dodano vrednost. V primeru, da že na začetku želite poslovati kot DDV zavezanec, pa morate vedeti, da lahko iz sistema izstopite šele po 60 mesecih od prostovoljne priglasitve.
Kdaj je vključitev v sistem DDV obvezna?
Po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) avtomatično postanete zavezanec za DDV, če izpolnjujete enega ali več naslednjih pogojev:
- Če v zadnjih 12 mesecih poslovanja presežete promet v višini 50.000 €. To velja za katerokoli pravno organizacijsko obliko (s.p., d.o.o., itd.). Tako postanete tipični davčni zavezanec. Zahtevo za izstop iz DDV sistema lahko podate šele takrat, ko dokažete, da v zadnjem poslovnem letu niste presegli letnega praga prometa v višini 50.000 €.
- Če blago in storitve prodajate pravnim osebam, ki so tudi davčni zavezanci, v drugih državah članicah Evropske unije. Če prodajate blago in storitve samo fizičnim osebam, pa se vam ni potrebno identificirati za DDV. Če poslujete s tujino, postanete atipični zavezanec za DDV, tudi v primeru, če ne presežete letnega prometa 50.000 €. Atipični davčni zavezanec avtomatično postanete tudi, če v ste v tekočem letu iz EU nabavili za več kot 10.000 € blaga.
Kdaj je smiselno ostati nezavezanec za DDV?
- Če imate nizke stroške pri nabavi materiala in opreme: če imate več izstopnega davka v primerjavi z vstopnim davkom, je malo možnosti za povračilo DDV, ker zaračunate več davka na izdanih računih, kot ga plačate na prejetih računih v smislu davčno priznanih stroškov.
- Če želite obdržati višjo razliko v ceni izdelkov in storitev: če morate na izdanih računih zaračunati še DDV, to podraži končno ceno vaših storitev ali blaga, zato ste lahko manj cenovno konkurenčni. Kot nezavezanec pa lahko obdržite višjo razliko v ceni, saj strankam ni potrebno plačati še davka.
- Če večinoma prodajate fizičnim osebam: podjetja ostajajo nezavezanci, če storitve in blago večinoma prodajajo potrošnikom oziroma fizičnim osebam. To velja tudi, če imate trgovino z blagom, a nabavljate blago od DDV nezavezancev.
- Če ste manjše podjetje in se ukvarjate z ročnimi deli in storitvenimi dejavnostmi: status nezavezanca za DDV je najbolj primeren za manjša in mikro podjetja, ki prodajajo storitve. To so lahko frizerji, šivilje, fitnes trenerji, manjši obrtniki, programerji, svetovalci na različnih področjih, in drugo.
Kdaj je smiselno, da postanete zavezanec za DDV?
- Če imate veliko stroškov za material, ki ga nabavite od pravnih oseb, ki so zavezanci za DDV: če nabavljate veliko materiala in opreme od dobaviteljev, ki so tudi zavezanci za DDV, potem lahko plačani znesek za vstopni davek presega zaračunani davek, zato na koncu obračunanega obdobja dobite povrnjen DDV.
- Če prodajate kupcem, ki so zavezanci za DDV: če večinoma prodajate kupcem, ki so zavezanci za DDV, si tudi ta podjetja tako kot vi lahko odbijajo davek. Poslovanje z davčnimi zavezanci prinaša prednosti za obe strani.
- Če poslujete s tujino: v vsakem primeru boste morali postati DDV zavezanec, če izvažate blago v EU in/ali dobavljate veliko blaga iz EU. Postanete del evropskega DDV sistema, zato vas kupci in dobavitelji lažje najdejo v skupnem sistemu. S tem se poveča tudi zaupanje v vaše podjetje.
Kaj vse se spremeni za vas, ko postanete DDV zavezanec?
1. Na izdanih računih morate zaračunati DDV po predpisani davčni stopnji
Na računih, ki jih izdate vašim kupcem, morate poleg cene storitev ali izdelkov zaračunati še DDV glede na predpisano stopnjo. Večinoma gre za splošno davčno stopnjo 22%, vendar pa veljajo določene izjeme, pri čemer za dobavo blago in storitev zaračunate 9,5% davčno stopnjo (na primer, ko gre za hrano in pijačo). Primer: Če boste prodali televizijo po neto ceni 500 €, boste morali obračunati še 22% DDV, zato bo kupec na koncu plačal 610 €.
2. Pridobiti in uporabljati morate identifikacijsko številko za DDV
Tista podjetja, ki niso DDV zavezanci, imajo le navadno davčno številko (npr. 85567821). Ko postanete zavezanec za DDV, pa pridobite identifikacijsko številko za DDV oziroma ID za DDV z drugačnim zapisom (npr. SI85567821). Nov zapis davčne številke morate uporabljati tudi na izdanih računih in drugod, da bodo kupci, poslovni partnerji in dobavitelji vedeli, da ste zavezani k obračunavanju davka na dodano vrednost.
3. DDV morate obračunati in plačati
Vaš računovodski servis bo poskrbel za vsa dela, ki so potrebna pri obračunavanju davka na dodano vrednost.
- Izračun razlike med vstopnim in izstopnim DDV: računovodja obračuna razliko med vstopnim DDV (plačali ste ga pri nakupu blaga ali storitev, katere potrebujete za vašo dejavnost) ter izstopnim DDV (davek zaračunate kupcem pri prodaji vaših izdelkov ali storitev).
- Plačilo ali vračilo davka: Izračun razlike med vstopnim in izstopnim DDV predstavlja znesek, ki ga morate vplačati v proračunsko blagajno. Na primer, če pri nakupu dobrin plačate več davka, kot ga poberete pri prodaji izdelkov ali storitev, boste presežek dobili povrnjen na poslovni TRR račun. Obratno pa boste morali plačati davek.
- Mesečni ali trimesečni zavezanec: V prvih 12 mesecih od pridobitve ID za DDV boste bili mesečni zavezanci, po enem letu pa vas bo FURS razvrstil med trimesečne zavezance (npr. vsi posli z DDV, opravljeni v juniju, juliju in avgustu se vključijo v obračun, ki ga računovodja odda do konca septembra). Mesečni zavezanci (npr. vsi posli z DDV, opravljeni v maju, se vključijo v obračun, ki ga računovodja odda do konca junija) pa boste ostali, če opravljate transakcije znotraj Evropske unije in/ali, če ste v preteklem koledarskem letu presegli promet v višini 210.000 €.
- Poročanje DDV-O na FURS: računovodja mora na FURS oddati obrazec DDV-O, v katerem izpolni postavke oziroma zneske o tem, koliko storitev in blaga ste prodali ter koliko davka ste pri tem zaračunali kupcem, in zneske o tem, koliko davčno priznanih stroškov oziroma prejetih računov z DDV ste prejeli ter koliko DDV ste plačali od nabavljenega blaga in storitev. Vsi ti podatki izvirajo iz knjigovodskih listin.
- Oddaja rekapitulacijskega poročila RP-O: če poslujete s tujino in prodajate blago ali storitve tujim davčnim zavezancem, mora vaš računovodja do vsakega 20. dne v mesecu oddati rekapitulacijsko poročilo o opravljenih dobavah v drugo državo.
Kako bo računovodja poskrbel za vaše obveznosti v zvezi z DDV?
Računovodja bo za vas opravljal različne naloge, med katerimi je pomembno tudi obračunavanje davka na dodano vrednost, če oziroma ko boste postali DDV zavezanec. Med bistvena dela iz tega področja spadajo:
- Pravilno knjiženje in evidentiranje vseh prejetih in izdanih računov v davčne evidence (običajno gre za dvostavno knjigovodstvo)
- Mesečni ali trimesečni obračuni DDV z oddajo obrazca na eDavke
- Priprava in oddaja rekapitulacijskih poročil
- Lahko se odločite tudi za dodatno storitev, kot je davčno svetovanje. Na ta način lahko optimizirate vaše davčne obveznosti.
